Resnici na ljubo se poroda nikoli nisem bala in glede na to, da je to bil moj drugi porod, sem vsaj okvirno vedela, kaj lahko pričakujem.
V sredo, 19. 4. 2023 dopoldne, sem imela dan pred PDPjem kontrolo v Ptujski porodnišnici. Dr. Bosilj je pri pregledu ugotovila, da sem odprta 4 cm. Bolečin do tistega trenutka nisem čutila še nobenih, samo rahel pritisk navzdol, ki pa me je spremljal že cel zadnji mesec. Dogovorili sva se, da lahko greva z mamo, ki me je v porodnišnico pripeljala, še nekaj pojesti, potem pa me bodo sprejeli v porodno sobo. Šli sva do gostilne Ribič in si privoščili kraljevsko pojedino. Naročili sva ribjo ploščo za dve osebi, deci rdečega in zaključili s pregrešno dobrim tiramisujem. Zraven sva se smejali in se skupaj veselili poroda, popadkov in otročka, ki je na poti. Malo po četrti uri popoldne me je mama ponovno oddala v porodnišnici, kjer so me sprejele prijazne babice in mi pomagale, da sem se namestila v porodno sobo z banjo, želela sem namreč roditi v vodi. Babica Nadja me je ob sprejemu tudi pregledala in ocenila, da sem odprta med 4 in 5 cm. Takrat sem tudi poklicala Izidoro, s katero sva bili dogovorjeni, da me spremlja med porodom. Dogovorili sva se, da grem še malo počivat, ona pa pride okoli 8 ure zvečer, saj se do takrat ne bo nič dogajalo (popadki se sami od sebe niso sprožili, da pa bi začeli kako akcijo s posegom, smo pa čakali vsaj na 8 uro zvečer da izzveni injekcija fragmina, ki sem jih morala aplicirati med nosečnostjo).
In res, do 8 ure sem počivala, meditirati, se sproščala na isti način, kot smo to počele na vadbi za nosečnice v Sončni vili, pa poslušala glasbo, malo plesala… popadkov pa še vedno ni bilo nobenih.
Ko je ob 8 prišla Izidora, me je hkrati prišla pogledat dr. Bosilj in dogovorile smo se, da popadkom damo še 2 uri časa. Če se do 10 ne začne nič dogajati samo po sebi, smo nameravale predreti ovoje. Pohecala sem se, da Izidore in osebja ne želim pokonci držati celo noč in da moramo do nekaj minut čez polnoč zadevo zaključiti. Z Izidoro sva potem do 10 klepetali o vsem mogočem. Z zanimanjem sem vmes dvakrat prisluhnila tudi dogajanju v sosednji sobi, kjer se je odvijal drug porod, mislim, da celo dva, a nisem prepričana. Slišala sem tiste energetične krike porajanja, o katerih je govorila Izidora. Tiste ki niso kriki, ampak rjovenje, ki ti da moč. Ti so me fascinirali in pomirili. Nekaj kasneje pa tudi visoki “au, au, au”, ki pa me ni prav nič prestrašil. Malo se mi je samo zasmilila, ker za porod očitno ni bila deležna tako dobrih priprav, kot smo jih me. Vedela sem tudi, da je to njena porodna zgodba, ne moja.
Ob 10 zvečer se še vedno ni dogajalo čisto nič, a dr. Bosilj je morala na nujni carski rez, tako da smo prediranje plodovih ovojev prestavile še za nekaj ur. Medtem, ko sva čakali, me je Izidora spravila pod tuš, kjer sva nadaljevali s prijetno debato, se smejali in preizkušali različne položaje čepenja, sedenja in klečanja, medtem ko me je Izidora polivala s toplo vodo po trebuhu in hrbtu. Voda je izjemno prijala, kljub temu, da popadkov še kar ni bilo.