Draga Izidora, sporocam, da je danes ob 8:59 prisel nas zlati Vito Oba sva zdrava in dobro, ati pa tudi ze okreva
Da povzamem na kratko, kolikor bom znala:
Manjsi popadki so me prebudili ze vceraj ob 2:30 zjutraj. Ob 8ih zvecer, ko so postali mocnejsi in redni na 4min, sva s partnerjem Timom odsla na Ptuj. Mene so zadrzali, Tima pa se malo poslali domov. Ob 3h ponoci se je vrnil, ker sem bila premescena v porodno sobo in odprta 4cm. Skoraj do konca je potekalo gladko in lepo - bila sem na zogi, blazini, pod tusem, imela sva glasbo... zares nama je slo super, Tim je bil neverjeten. Pri dobrih 6 cm se je sicer nekoliko ustavilo, zato sem privolila v prepik ovojev. Kmalu zatem sem se odlocila poskusit ultivo. Hitro sem prisla na 8cm in se se malo spocila, zato se je zdelo, da bo res slo vse super. Zal pa se je zadnjo uro zapletlo. Vitov utrip je zacel nagajati in med popadki bil nevarno nizko. Prisla je dr. Bosiljeva in tri babice. Odstranili smo ultivo in dobila sem umetne popadke, da se cimprej odprem do konca. Ni bilo cisto jasno, kaj ga ustavlja. Takrat mi je res prislo, kot bi rekli "preko". Ampak - vsa ekipa je dihala z mano, pritiskala na trebuscek Vita proti izhodu, mi drzala in tresla noge, da smo na koncu dobesedno vsi skupaj spravli Vita ven po naravni poti. Ekipa na Ptuju je res neverjetna - strokovna, srcna, predana... nimam besed. Vecno jim bom hvalezna. Moj Tim pa se je tako izkazal, da so ga se babice pohvalile, kako miren je ostal in mi predajal njihova navodila
In zdaj imava novo veliko ljubezen, najinega Vita, ki se ga sploh ne morema nagledat, navohat, nacartat... ni sanse
In nenazadnje naj povem, da so mi mnoge tvoje besede odzvanjale v glavi tekom celotnega poroda. Npr. "Popadek je edina smiselna bolecina" in "Z vsakim popadkom si blizje svojemu detecu" sta bili moja mantra V mojih mislih si bila kot dobra vila, ki mi prisepetuje, ko mi je bilo najtezjeHvala ti za vse
Posiljam lepe pozdrave vsem v Soncni vili in se vidimo kmalu
Kaj naj rečem - spet sprožitev, ampak res čisto drugačna izkušnja.
V sredo so se po pregledu v UKC Maribor odločili, da je zaradi enojne popkovne arterije in popolnega zastoja v rasti trebuščka čas za sprožitev. Ker sem si želela roditi na Ptuju, sem zato kontaktirala Ptuj, kdaj pridem in sprejeli so me še isti dan, ampak šele proti večeru. Zaradi hektičnega popoldneva je bil ctg ob sprejemu katastrofalen (čisto podivjan), zato so me po vseh pregledih namestili v sobo, priklopili na ctg in trakec vstavili šele čez 3 ure, ko sva se obe umirili. Sicer sem morala biti še celo noč na ctgju, ampak razumem, da sva jih malo prestrašili ob sprejemu. Zjutraj so ugotovili, da sva bili v super kondiciji celo noč in osvobodila sem se postelje za nekaj ur
Pregledali so me - 2prsta, Bosiljeva je še malo pomasirala, ampak dogajalo se ni še nič.
Ob 12.30 sta na obisk prišla še moja fanta. Val je "prečekiral" celo sobo, gumbe, posteljo, pojedel ostanke kosila, šli smo tudi ven na igrala in kratek sprehod. Razen minimalnega špikanja v jajčnikih se meni ni dogajalo nič. Ampak se nisem nič obremenjevala - tokrat sem že vedela, da sprožitev pač traja dlje in da sva v dobrih rokah. Nato pa so me presenetili in se kljub temu da še trakec ni bil vstavljen 24ur, odločili, da sem dovolj odprta, da lahko predrejo plodovne ovoje. To se je zgodilo nekje 15.15, poklicala sem parterja, naj počasi pride, ker grem v porodno sobo, poležala, šla pod dolg in vroč tuš, potem pa se je nekje ob 16.00 začelo na polno. Ob 16.30 me je babica že tretjič vprašala, če gospod pride, ker jo skrbi, da bo vse zamudil, tako da sem zadnje atome porabila za iskanje telefona in izgovor grozilnih besed: "iskreno upam, da se vsaj že voziš" ter prekinla klic. Čez par minut je že pozvonil na sprejemu. Iz žoge sem se prestavila na posteljo, kjer so mi nastavili ultivo (sami so mi jo predlagali, jaz bi v tistem trenutku tako vzela vse kar bi mi dali). Ultivo sem si dozirala ravno 5x, ko sem že čutila, da moram začeti potiskati. Babica mi je predlagala, da rodim na vseh štirih. Sem jo poslušala in bi rekla, da je bil meni zelo ustrezen položaj, saj je bila Luna zunaj že ob 17.43 (torej slabi dve uri odkar sem začela čutiti popadke), jaz pa sem jo odnesla brez raztrganin. Imeli smo več časa kot samo posvečeno uro, že v porodni sobi je zagrabila eno dojko (z drugo še nama ne gre najbolj sicer, ampak se trudiva), tako da mislim, da si sploh ne bi mogla lepše zamisliti vsega skupaj.
Velika zahvala pa gre tukaj tebi, ki si me opolnomočila, navdahnila in me obdala s tako močno žensko energijo in podporo 
Hvala!
Moja porodna zgodba bi rekla, da je lepa kot božič. Iskreno sem si zelooo želela, da se hitro odvije in da mine s čim manj bolečinami. Vemo, da je porod velik poseg – močne energije se prepletajo, čustva, ogromno ljubezni je povezano in moči, ki jo ženska premore! V zadnjem času sem slišala toliko hitrih porodov, da me je bilo strah – kaj pa, če bom tudi jaz tako hitro rodila? Kako se bo vse skupaj odvilo? Ali bom prišla pravi čas v porodnišnico? ... vse to so vprašanja, ki so se mi občasno porajala po glavi. Pa vendar sem bila prepričana v tisto, kar sem si najbolj želela! Pri prvem porodu sem govorila, da je bil sanjski porod – hiter in zelo lep. Zdaj pa bi rekla, da sem takrat šla čez veliko več bolečin kot pa zdaj, saj je bilo tokrat ekspresno!Začetek porodne zgodbeZjutraj, 15. 1., sem imela pregled pri ginekologu, ki mi je dal napotnico za pregled v porodnišnici, ker me sam ni mogel pregledati. Poklicala sem porodnišnico in so mi rekli, naj kar takoj pridem, ker je bilo še zgodaj in lahko opravijo pregled. Ob 9. uri sem šla na CTG, ki ni kazal nobenega popadka, da se kaj dogaja in nato na pregled. Prosila sem ginekologinjo, da preveri, ali sem že kaj odprta. Rekla je, da sem odprta 2–3 cm, in mi zraven naredila stripping, da malo pospeši dogajanje. Moj PDP je bil sicer 18. 1. 2025, vendar mi je rekla, da se bom najverjetneje že zvečer vrnila nazaj. Preden sem šla domov, sem še šla v laboratorij preverit trombocite, saj sem imela nekoliko nižje vrednosti in so jih spremljali. Zelo sem si želela porod v vodi – to pa je en velik razlog, da imam dobre trombocite, da ne pride do zapletov, saj topla voda širi žile.Partnerju sem sporočila, da se ne bom vrnila domov, ampak bom šla k staršem, saj so bližje porodnišnici. Rekla sem mu, naj pride k njim, da me bo kasneje lahko peljal v porodnišnico. Tisti trenutek, ko mi je ginekologinja naredila stripping, sem se odločila, da se bom še tisti dan vrnila v porodnišnico in rodila.Ko sem prišla k staršem, nisem čutila niti enega popadka, vendar sem bila odločena, da bo to moj dan. Mama je ravno delala kosilo, jaz pa sem še naredila zadnje slike s trebuščkom, delala počepe, hodila po stopnicah, se tuširala z vročo vodo in vztrajala pri svoji odločitvi. Po dveh urah so se mi začeli rahli popadki, ki so se nato stopnjevali.Ob 18. uri sem imela popadke, ki so bili podobni menstrualnim krčem, na 2–3 minute. Malo me je začelo skrbeti, saj so bili nežni, a zelo pogosti, in bala sem se, da bi rodila doma. Malo sem še počakala, da so v porodnišnici zamenjali izmeno, nato pa sem rekla partnerju: »Greva, ne bom čakala! Jaz hočem roditi v banji.«Sama sem ves čas govorila, da hočem nosečniške slike na snegu. Komaj sem partnerja prepričala, da sva šla 12.1. na Pohorje, da mi je naredil nekaj nosečniških slik. Zakaj to omenjam? Ko sva parkirala pred porodnišnico, so zunaj naletavle velike snežinke. Na misel mi je padlo, da je to neko znamenje, ki mi ga sporočajo in sem si rekla: »To je ta dan. Vse se bo izteklo, kot se mora! Moja punčka, bo danes v mojem objemu«Ob 19.30h ko sva prišla v porodnišnico na Ptuj, so me priklopili na CTG in pregledali. Bila sem odprta le pol centimetra več kot zjutraj, a sem bila kljub temu odločena, da rodim še isti dan. Po pol ure snemanja CTG so me premestili v porodno sobo, saj so ugotovili, da se bo počasi začelo nekaj dogajat. Najprej sem šla pod tuš za pol ure in potem nazaj na ctg. Po pol urah sem dobila konkretne močne popadke na 4 minute. Nato so me ponovno pregledali in ugotovili, da sem odprta 5 cm. Ob 22:30 so mi predrli ovoje, da so preverili plodovnico – bila je bistra. Takrat sem lahko šla v banjo, saj ni bilo nobenih zapletov.Ker sem bila premalo zmehčana, so mi dali zdravilo za mehčanje materničnega vratu. Ko je zdravilo začelo delovati in sem se postavila na kolena, je otrok kar začel prihajati ven. Bila sem presenečena, kako hitro in čudovito je šlo brez kakšne pošlodbe sluznice in presredka. Rodila sem deklico Kajo točno ob 23:33, tistega dne, ki sem si želela – 15. 1. 2025. Ko so mi jo položili na prsni koš, me je objela močno z rokico okoli vratu. Zdelo se mi je, kot da mi želi sporočiti: »Mami, ob tebi sem, ne izpusti me.«Nauk moje zgodbe je ta, da sem se prepustila užitku in dovolila, da me preplavi energija, ter z ljubeznijo in predanostjo spravila na svet bitje, ki sem ga nosila devet mesecev. Moje življenje je zdaj bogatejše. Za prvega otroka sem rekla, da je zlat otrok, res priden, ampak to bitjece zdaj, pa mi je dalo neko novo življenjsko energijo. Tako je čudovita in zlata, da sem neizmerno hvaležna za to. Nežna dušica. Lahko še to omenim, da sem bila na Access Barsu in mi je punca omenila, da se ji je med terapijo prikazala deklica, katera je bila zelo sramežljiva. Potem me je vprašala, ali vem kateri spol otročka imam, pa sem rekla, da ja, da je deklica, ki se je skos na ultrazvoku z rokico skrivala. Na 3D sem dobila lepe slikice in potem še 1x na ultrazvoku, vse ostalo je bila skrita v meni in se ni želela pokazati. Hvala, Izidora, da nosečke pripravljaš na vse dobro in težko. Zavedam se, kako pomembno je poslušati sebe, se sprostiti in slediti ritmu telesa. Na tvojem predavanju sem spoznala, kako koristna je akupunktura, in opravila sem štiri termine. Jasno si nam povedala, kako pomembno je, da smo sproščene, da poslušamo babice, saj nas vodijo in nam pomagajo.Po takem porodu, kot je bil ta, bi jih lahko imela še deset! Hvala ti za vse!Pozabila sem omeniti, kar je tebi najbolj pomembno, Tilna sem dojila 17 mesecev in tudi tokrat Kajo polno dojim, steklo nama je takoj, še preveč ga je bilo v začetku in sedaj imam shranjeno v skrinji . Ponoči zelo lepo mirno spi, zbudi me na 3-4 ure, da se podoji in dalje spi. Lepo se imejte, vsem nosečkam pa želim čim bolj lahkoten, umirjen, prepuščen porod. Prepustite se točno tako, kot da ste doma in ste zmagale! Verjamem v vsako od vas, da zmorete vse! Pošiljam vam en veliiiikk objem!
Kako do nas? Oglete si 